Sam začetek šolanja in učnega procesa na ozemlju Miklavža ne nosi natančne letnice, vendar želji po znanju in napredku nikakor ne gre oporekati. Nekje v genih nam je zapisano, da smo ljudje vedoželjna bitja, in če nam je dana priložnost, jo izkoristimo.
Prvi datirani učni procesi spadajo v obdobje Avstro-Ogrske monarhije, v čas vladavine Marije Terezije in njenih šolskih reform. Leta 1785 so se otroci v Miklavžu na Dravskem polju že učili računati, brati in pisati. To je sovpadalo z miselnostjo pametne vladarke, ki je znala ceniti znanje in je vedela, zakaj je izobražen človek pomembnejši za monarhijo, kot pa so bile neizobražene množice.
Stavba, kjer je potekal pouk na prelomu 19. stoletja, stoji še danes in se drži pokopališkega obzidja, hkrati pa je pogled v preteklost, kjer so se očitno ukvarjali s podobnimi problemi kot danes, namreč s prostorsko stisko. Zato so kmalu začeli razmišljati o novi lokaciji.
Vojno obdobje, to je med letoma 1914 in 1918 ter letoma 1941 in 1945, je zaznamovalo proces šolanja. Pouk je potekal v okrnjeni obliki in obisk je bil zelo slab. Številke pa so bile spet v porastu v povojnih obdobjih.
Šola je bila sprva enorazredna, že leta 1925 pa se razširi v dvorazredno. 4. septembra 1934 pa so otroci prestopili prag novega poslopja (ki prav tako stoji še danes) in Miklavž je prvič dobil novo, trirazredno osnovno šolo. Želja po znanju in število otrok sta se zelo povečala.
Nikakor ne smemo pozabiti šolskega leta 1922/23, ko so otroci dobili počitnice, ki so trajale od 28. junija do 31. avgusta. Te počitnice žal niso bile takšne kot danes. Bile so gospodarske narave, saj so otroci morali doma pomagati pri delu, kar je imelo za posledico utrujenost in padec zanimanja za pouk.
Z uvedbo obveznega osemletnega osnovnega izobraževanja se rodi ideja o izgradnji lastne šole, saj so miklavški učenci obiskovali Osnovno šolo Martina Konšaka na Teznem.
Leto 1975 je zaznamovala otvoritev popolne osemletne osnovne šole.
V zadnjih 45 letih se je na šoli in v šolskem sistemu spremenilo mnogo. Doživel je popolno prenovo in dodali so mu leto (nastala je devetletka). Vodstvo šole je svojega ”kapetana” zamenjalo štirikrat. Ravnatelja g. Franca Šilca je leta 1981 nasledil g. Friderik Zobec, leta 2005 ga. Dušanka Mihalič Mali in leta 2024 ga. dr. Katarina Germšek.
Navkljub mnogim spremembam pa tudi določene stalnice zaznamujejo skoraj 50-letno obdobje. V šoli si je pridobilo kakovostno osnovno izobrazbo veliko uspešnih podjetnikov, poslovnežev, doktorjev, vrhunskih športnikov … Prav tako je v tem obdobju šolo obiskalo veliko znanih in pomembnih osebnosti, šolskih ministrov in kulturnikov. Tako sta šolo obiskala nekdanji minister Igor Lukšič in sedanja šolska ministrica Simona Kustec, ob 40-letnici šole je prisostvoval tudi aktualni predsednik države Borut Pahor. Leta 2005 je na otvoritvi nove športne dvorane trak prerezal z ravnateljico šole predsednik države, avtoriteta uglajenosti in dostojnosti, dr. Janez Drnovšek.
Še ena stvar ostaja stalnica. Prostorska stiska na šoli je večja kot kdaj koli prej. Vse od prenove šole in z ukinitvijo dvoizmenskega pouka iz leta 2004 število učencev na šoli hitro in strmo raste.
Leto 2020 pa bo ostalo v spominu kot leto, ki mu je uspelo to, kar ni uspelo niti vojni. Vrvež na hodniku se je sredi šolskega leta zavil v tišino. Epidemija še nevidenih razsežnosti je ohromila pouk, tako na slovenskih kot na svetovnih šolah. Šolsko leto je sicer bilo speljano do konca, vendar smo tudi novo šolsko leto 2020/21 začeli skriti za maskami.
Tako se sedaj privajamo na novo realnost in vsak zaključen dan je že zgodovina.
