Mobilnost na Portugalskem, 12. – 16. april 2026
Erasmus+ potovanje na Portugalsko je bilo pet dni v aprilu, ko se ti zdi, da smo stopili naravnost v knjigo o pustolovščinah. Pot se je začela zelo zgodaj zjutraj izpred šole, še v temi. Iz letališča Brnik smo poleteli preko Zuricha, a utrujenost zaradi poti je hitro zamenjalo navdušenje, ko smo pristali v Portu in prvič zadihali portugalski zrak ter zagledali učitelja šole gostiteljice. Ta nas je vodil po mestu Portu. Prtljago smo odložili na železniški postaji Sao Bento, ki ima notranjost okrašeno s prelepimi tradicionalnimi poslikanimi modrimi ploščicami. Obiskali smo neuradno najlepši McDonald’s z lestenci, se prehodili po glavni ulici Santa Katharina in poskusili srečo z vstopom v knjigarno Livreria Lello, ki je tudi znana po Harryu Potterju. A zaradi dolge vrste čakajočih ljudi, nam ni uspelo v notranjost. Mesto se deli na dva bregova, vmes pa teče reka Duera. Čez njo pa je zgrajenih šest mostov, preko najbolj znamenitega, katerega je sprojektiral Eiffel smo se sprehodili. Mesto smo raziskali s starim tramvajem, ki nas je popeljal do obale Atlantskega oceana z namenom ogleda svetilnika. Pot smo nadaljevali z vlakom do mesta Vila Nova de Famalicão, ki je delovala kot uvod v novo zgodbo, polno tujih imen, zvokov in vtisov gostujoče šole. V naslednjih dneh smo spoznali portugalsko šolo, njihove učilnice in dijake, ki so nas sprejeli presenetljivo toplo. Ni šlo samo za pouk – bilo je veliko smeha pri spoznavnih igrah, zanimivih ur zgodovine, kemije in celo robotike, kjer je tehnologija dobila malo bolj človeški obraz. Športne aktivnosti tenisa so pokazale, da se tudi pri tenisu odlično povežeš, četudi ne govoriš istega jezika. Udeležili smo se likovnega pouka, zasadili sadno drevo hruško v avenijo Evropskega sadovnjaka. Gostujoča šola Camila Castelo Branco ima približno 1800 učencev, starih med 3. in 18. letom, obiskujejo jo tudi učenci s posebnimi potrebami. Njihove prehranjevalne navade so drugačne, saj imajo na jedilniku več krat ribe. Poseben pečat so pustili obiski muzejev, umetniških delavnic in naravnih parkov, kjer se je zdelo, da se preteklost, umetnost in znanost med seboj tiho pogovarjajo. V univerzitetnem mestu Braga, enem najpomembnejših mest v regiji Minho, je zgodovina kar kapljala iz ulic, stavb in kamnov pod nogami – kot da mesto zna pripovedovati, če mu le prisluhneš. Navdušila nas je glasbena trgovina s tradicionalnimi brenkali. Ravnatelj gostujoče šole nam je podelil priznanja za sodelovanje v projektu Erasmus+, kar je za nas pomenilo slovo. Čeprav je potovanje minilo prehitro, je za sabo pustilo občutek, da smo bogatejši za nekaj, česar ne moreš spraviti v potovalni kovček: nove izkušnje, prijateljstva in zavedanje, da je svet res večji, kot se zdi pogled skozi šolsko okno. Mobilnost na Portugalskem ni bila le destinacija, ampak zgodba, ki jo bo vsak od nas še dolgo nosil s seboj.
Jure Kolar, 8.b
Fotografije: https://padlet.com/spelamesaric/mobilnost-na-portugalsko-12-16-4-2026-omkpzlenzxsj4fet
