Erasmus+ potovanje na Portugalsko je bilo pet dni v aprilu, ko se ti zdi, da smo stopili naravnost v knjigo o pustolov\u0161\u010dinah. Pot se je za\u010dela zelo zgodaj zjutraj izpred \u0161ole, \u0161e v temi. Iz letali\u0161\u010da Brnik smo poleteli preko Zuricha, a utrujenost zaradi poti je hitro zamenjalo navdu\u0161enje, ko smo pristali v Portu in prvi\u010d zadihali portugalski zrak ter zagledali u\u010ditelja \u0161ole gostiteljice. Ta nas je vodil po mestu Portu. Prtljago smo odlo\u017eili na \u017eelezni\u0161ki postaji Sao Bento, ki ima notranjost okra\u0161eno s prelepimi tradicionalnimi poslikanimi modrimi plo\u0161\u010dicami. Obiskali smo neuradno najlep\u0161i McDonald’s z lestenci, se prehodili po glavni ulici Santa Katharina in poskusili sre\u010do z vstopom v knjigarno Livreria Lello, ki je tudi znana po Harryu Potterju. A zaradi dolge vrste \u010dakajo\u010dih ljudi, nam ni uspelo v notranjost. Mesto se deli na dva bregova, vmes pa te\u010de reka Duera. \u010cez njo pa je zgrajenih \u0161est mostov, preko najbolj znamenitega, katerega je sprojektiral Eiffel smo se sprehodili. Mesto smo raziskali s starim tramvajem, ki nas je popeljal do obale Atlantskega oceana z namenom ogleda svetilnika. Pot smo nadaljevali z vlakom do mesta Vila Nova de Famalic\u00e3o, ki je delovala kot uvod v novo zgodbo, polno tujih imen, zvokov in vtisov gostujo\u010de \u0161ole. V naslednjih dneh smo spoznali portugalsko \u0161olo, njihove u\u010dilnice in dijake, ki so nas sprejeli presenetljivo toplo. Ni \u0161lo samo za pouk \u2013 bilo je veliko smeha pri spoznavnih igrah, zanimivih ur zgodovine, kemije in celo robotike, kjer je tehnologija dobila malo bolj \u010dlove\u0161ki obraz. \u0160portne aktivnosti tenisa so pokazale, da se tudi pri tenisu odli\u010dno pove\u017ee\u0161, \u010detudi ne govori\u0161 istega jezika. Udele\u017eili smo se likovnega pouka, zasadili sadno drevo hru\u0161ko v avenijo Evropskega sadovnjaka. Gostujo\u010da \u0161ola Camila Castelo Branco ima pribli\u017eno 1800 u\u010dencev, starih med 3. in 18. letom, obiskujejo jo tudi u\u010denci s posebnimi potrebami. Njihove prehranjevalne navade so druga\u010dne, saj imajo na jedilniku ve\u010d krat ribe. Poseben pe\u010dat so pustili obiski muzejev, umetni\u0161kih delavnic in naravnih parkov, kjer se je zdelo, da se preteklost, umetnost in znanost med seboj tiho pogovarjajo. V univerzitetnem mestu Braga, enem najpomembnej\u0161ih mest v regiji Minho, je zgodovina kar kapljala iz ulic, stavb in kamnov pod nogami \u2013 kot da mesto zna pripovedovati, \u010de mu le prisluhne\u0161. Navdu\u0161ila nas je glasbena trgovina s tradicionalnimi brenkali. Ravnatelj gostujo\u010de \u0161ole nam je podelil priznanja za sodelovanje v projektu Erasmus+, kar je za nas pomenilo slovo. \u010ceprav je potovanje minilo prehitro, je za sabo pustilo ob\u010dutek, da smo bogatej\u0161i za nekaj, \u010desar ne more\u0161 spraviti v potovalni kov\u010dek: nove izku\u0161nje, prijateljstva in zavedanje, da je svet res ve\u010dji, kot se zdi pogled skozi \u0161olsko okno. Mobilnost na Portugalskem ni bila le destinacija, ampak zgodba, ki jo bo vsak od nas \u0161e dolgo nosil s seboj.<\/p>\n
Jure Kolar, 8.b<\/p>\n