{"id":44,"date":"2015-03-30T08:36:58","date_gmt":"2015-03-30T07:36:58","guid":{"rendered":"http:\/\/solamiklavz.splet.arnes.si\/?page_id=44"},"modified":"2025-10-14T16:33:38","modified_gmt":"2025-10-14T14:33:38","slug":"zgodovina-sole","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.sola-miklavz.si\/?page_id=44","title":{"rendered":"Zgodovina \u0161ole in procesa izobra\u017eevanja"},"content":{"rendered":"<div class=\"article-content\">\n<p><a href=\"http:\/\/solamiklavz.splet.arnes.si\/files\/2015\/04\/zgodovina.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignright size-full wp-image-455\" src=\"http:\/\/solamiklavz.splet.arnes.si\/files\/2015\/04\/zgodovina.jpg\" alt=\"zgodovina\" width=\"276\" height=\"67\" srcset=\"https:\/\/www.sola-miklavz.si\/files\/2015\/04\/zgodovina.jpg 276w, https:\/\/www.sola-miklavz.si\/files\/2015\/04\/zgodovina-226x55.jpg 226w\" sizes=\"auto, (max-width: 276px) 100vw, 276px\" \/><\/a>Sam za\u010detek \u0161olanja in u\u010dnega procesa na ozemlju Miklav\u017ea ne nosi natan\u010dne letnice, vendar \u017eelji po znanju in napredku nikakor ne gre oporekati. Nekje v genih nam je zapisano, da smo ljudje vedo\u017eeljna bitja, in \u010de nam je dana prilo\u017enost, jo izkoristimo.<\/p>\n<p>Prvi datirani u\u010dni procesi spadajo v obdobje Avstro-Ogrske monarhije, v \u010das vladavine Marije Terezije in njenih \u0161olskih reform. Leta 1785 so se otroci v Miklav\u017eu na Dravskem polju \u017ee u\u010dili ra\u010dunati, brati in pisati. To je sovpadalo z miselnostjo pametne vladarke, ki je znala ceniti znanje in je vedela, zakaj je izobra\u017een \u010dlovek pomembnej\u0161i za monarhijo, kot pa so bile neizobra\u017eene mno\u017eice.<\/p>\n<p>Stavba, kjer je potekal pouk na prelomu 19. stoletja, stoji \u0161e danes in se dr\u017ei pokopali\u0161kega obzidja, hkrati pa je pogled v preteklost, kjer so se o\u010ditno ukvarjali s podobnimi problemi kot danes, namre\u010d s prostorsko stisko. Zato so kmalu za\u010deli razmi\u0161ljati o novi lokaciji.<\/p>\n<p>Vojno obdobje, to je med letoma 1914 in 1918 ter letoma 1941 in 1945, je zaznamovalo proces \u0161olanja. Pouk je potekal v okrnjeni obliki in obisk je bil zelo slab. \u0160tevilke pa so bile spet v porastu v povojnih obdobjih.<\/p>\n<p>\u0160ola je bila sprva enorazredna, \u017ee leta 1925 pa se raz\u0161iri v dvorazredno. 4. septembra 1934 pa so otroci prestopili prag novega poslopja (ki prav tako stoji \u0161e danes) in Miklav\u017e je prvi\u010d dobil novo, trirazredno osnovno \u0161olo. \u017delja po znanju in \u0161tevilo otrok sta se zelo pove\u010dala.<\/p>\n<p>Nikakor ne smemo pozabiti \u0161olskega leta 1922\/23, ko so otroci dobili po\u010ditnice, ki so trajale od 28. junija do 31. avgusta. Te po\u010ditnice \u017eal niso bile tak\u0161ne kot danes. Bile so gospodarske narave, saj so otroci morali doma pomagati pri delu, kar je imelo za posledico utrujenost in padec zanimanja za pouk.<\/p>\n<p>Z uvedbo obveznega osemletnega osnovnega izobra\u017eevanja se rodi ideja o izgradnji lastne \u0161ole, saj so miklav\u0161ki u\u010denci obiskovali Osnovno \u0161olo Martina Kon\u0161aka na Teznem.<\/p>\n<p>Leto 1975 je zaznamovala otvoritev popolne osemletne osnovne \u0161ole.<\/p>\n<p>V zadnjih 45 letih se je na \u0161oli in v \u0161olskem sistemu spremenilo mnogo. Do\u017eivel je popolno prenovo in dodali so mu leto (nastala je devetletka). Vodstvo \u0161ole je svojega &#8221;kapetana&#8221; zamenjalo \u0161tirikrat. Ravnatelja g. Franca \u0160ilca je leta 1981 nasledil g. Friderik Zobec, leta 2005 ga. Du\u0161anka Mihali\u010d Mali in leta 2024 ga. dr. Katarina Germ\u0161ek.<\/p>\n<p>Navkljub mnogim spremembam pa tudi dolo\u010dene stalnice zaznamujejo skoraj 50-letno obdobje. V \u0161oli si je pridobilo kakovostno osnovno izobrazbo veliko uspe\u0161nih podjetnikov, poslovne\u017eev, doktorjev, vrhunskih \u0161portnikov \u2026 Prav tako je v tem obdobju \u0161olo obiskalo veliko znanih in pomembnih osebnosti, \u0161olskih ministrov in kulturnikov. Tako sta \u0161olo obiskala nekdanji minister Igor Luk\u0161i\u010d in sedanja \u0161olska ministrica Simona Kustec, ob 40-letnici \u0161ole je prisostvoval tudi aktualni predsednik dr\u017eave Borut Pahor. Leta 2005 je na otvoritvi nove \u0161portne dvorane trak prerezal z ravnateljico \u0161ole predsednik dr\u017eave, avtoriteta uglajenosti in dostojnosti, dr. Janez Drnov\u0161ek.<\/p>\n<p>\u0160e ena stvar ostaja stalnica. Prostorska stiska na \u0161oli je ve\u010dja kot kdaj koli prej. Vse od prenove \u0161ole in z ukinitvijo dvoizmenskega pouka iz leta 2004 \u0161tevilo u\u010dencev na \u0161oli hitro in strmo raste.<\/p>\n<p>Leto 2020 pa bo ostalo v spominu kot leto, ki mu je uspelo to, kar ni uspelo niti vojni. Vrve\u017e na hodniku se je sredi \u0161olskega leta zavil v ti\u0161ino. Epidemija \u0161e nevidenih razse\u017enosti je ohromila pouk, tako na slovenskih kot na svetovnih \u0161olah. \u0160olsko leto je sicer bilo speljano do konca, vendar smo tudi novo \u0161olsko leto 2020\/21 za\u010deli skriti za maskami.<\/p>\n<p>Tako se sedaj privajamo na novo realnost in vsak zaklju\u010den dan je \u017ee zgodovina.<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Sam za\u010detek \u0161olanja in u\u010dnega procesa na ozemlju Miklav\u017ea ne nosi natan\u010dne letnice, vendar \u017eelji po znanju in napredku nikakor ne gre oporekati. Nekje v genih nam je zapisano, da smo ljudje vedo\u017eeljna bitja, in \u010de nam je dana prilo\u017enost, jo izkoristimo. Prvi datirani u\u010dni procesi spadajo v obdobje Avstro-Ogrske&#46;&#46;&#46;<\/p>\n","protected":false},"author":2448,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":"","_expiration-date-status":"","_expiration-date":0,"_expiration-date-type":"","_expiration-date-categories":[],"_expiration-date-options":[]},"class_list":["post-44","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sola-miklavz.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/44","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sola-miklavz.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sola-miklavz.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sola-miklavz.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2448"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sola-miklavz.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=44"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.sola-miklavz.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/44\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":27573,"href":"https:\/\/www.sola-miklavz.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/44\/revisions\/27573"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sola-miklavz.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=44"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}