V letošnjem letu so mladi ustvarjali poezijo s tematiko človekove povezanosti z naravo.

”Šel bom med rastline in živali

in postal bom ruda, potok, hrib,

beli grmi bodo z mano spali

in zeleni veter mladih šib.’’

S Kovičevimi verzi so bili učenci nagovorjeni, da v pesmih izrazijo občutenja in doživljanja narave in njene lepote. Hkrati pa so razmišljali o nujnosti spremembe človekovega odnosa do našega planeta. Iz mnogih Kovičevih pesmi namreč izhaja, kako zelo je imel rad naravo. Že kot otrok je občudoval svoje naravno okolje pod Bočem ob reki Dravinji in kasneje ob reki Muri. Kot odrasel pa se je ure in ure zadrževal ob Ljubljanici in občudoval lepote starih dreves, trav in vode.

V razpisu natečaja je nadalje pisalo, da tudi mi moramo imeti naravo in svoj planet tako zelo radi kot Kovič, saj je to naš edini dom. Pa danes ni več dovolj le imeti rad svoj planet! Zanj moramo nekaj narediti. Zato so z razpisano tematiko želeli učence nagovoriti, da poglabljajo svoja razmišljanja o odnosu človeka z naravo. Kakšna občutenja vzbuja narava v človeku? Ali imamo prevelika pričakovanja do narave? Kako v današnjih okoliščinah najti zavetje v lepoti narave? Kako pa narava odgovarja na človekova dejanja? So virusi del narave? Je to klic ljudem, da se ustavimo? Kaj smo pripravljeni storiti, da ohranimo našo naravo, ki ni sama po sebi umevna?

Najbrž si tovrstna vprašanja lahko postavlja vsakdo izmed nas? – in seveda ob njih razmišlja. VERONIKA BERANIČ FERK iz 9. c, VITA KAMNIK iz 9. b, Matija Petek iz 9. b, Zoja Škoflanc iz 9. b in Klara Sprinčnik iz 9. a so svoja razmišljanja zlili v poezijo. Veronika s pesmijo Narava pa je celo dosegla 2. mesto in Vita s pesmijo V očeh narave 6. mesto. Obe nagrajenki čaka priznanje in jima za dosežen uspeh iskreno čestitamo. Iskrene čestitke tudi Matiji, Zoji in Klari za njihova še tako dragocena in globoka razmišljanja na dano temo.

 

Mentorica: dr. Ana Koritnik